continuous improvement / stalni napredek

ALI LAHKO DOSEŽEMO 70 IZBOLJŠAV LETNO NA ZAPOSLENEGA?

Ali lahko dosežemo 70 izboljšav letno na zaposlenega? Število izboljšav ali koristnih predlogov na zaposlenega je eden ključnih kazalnikov uspešnosti podjetja. Zaposleni  namreč s svojimi predlogi lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju stroškov in izboljšanju delovnih procesov, torej konkurenčni prednosti podjetja.   Slovenska podjetja se glede števila izboljšav, invencij in tudi inovacij na zaposlenega, praviloma uvrščamo med

KAKO POTEKA REŠEVANJE PROBLEMOV V SLOVENSKIH PODJETJIH

KAKO POTEKA REŠEVANJE PROBLEMOV V SLOVENSKIH PODJETJIH? Reklamacije, nezadovoljni kupci, nedoseženi cilji, neučinkoviti stroji, nepotrebni stroški, nezgode …, verjetno se strinjate, da imamo probleme vsi. Vprašanje je, kako jih rešujemo.   Opravili smo nekaj telefonskih klicev, da bi s kratko anketo poizvedeli, ali v podjetjih rešujejo probleme, kako ocenjujejo nivo

Z ANALIZO 5 X ZAKAJ DO BOLJŠIH REŠITEV

Z ANALIZO 5 X ZAKAJ DO BOLJŠIH REŠITEV Reklamacije, s strani internih ali zunanjih kupcev, zastoji na strojih, nezgode pri delu, nepotrebni stroški, neizpolnjeni cilji … Toliko vsakdanjih problemov, da bi človek najraje nekam pobegnili. Eden izmed mojih bivših sodelavcev sploh »ni imel« problemov. Kadar koli je kaj nakazovalno na

Pano aktivnosti

PANO kot orodje vizualnega menedžmenta – “Visual Management Board“

PANO KOT ORODJE VIZUALNEGA MENEDŽMENTA – “VISUAL MANAGEMENT BOARD“ Pano aktivnosti (activity board), je orodje vizualnega menedžmenta, ki je postalo stalna praksa skoraj povsod v industriji in tudi ostalih dejavnostih. Lahko jih najdemo ob proizvodnih linijah, v skladiščih, pisarnah. Od ostalih panojev, na primer informativnih, jih ločimo po vsebini, saj

SESA SYSTEMS MAINTPOST

KDAJ STE NAZADNJE IZGUBLJALI ČAS Z ISKANJEM STVARI ALI ORODJA?

KDAJ STE NAZADNJE IZGUBLJALI ČAS Z ISKANJEM STVARI ALI ORODJA? Ali ste vedeli, da v povprečju ljudje porabimo 20% časa na dan za iskanje informacij, materialov, orodja in ostalih stvari? Torej, kdaj ste nazadnje iskali kakšno stvar, orodje, ker niste natančno vedeli, kje ga najti? Za mnoge vzdrževalce in tudi proizvodne delavce, ki

Muda | Mura | Muri

MUDA | MURA | MURI

MUDA, MURA, MURIKakšna je razlika med Muda (potratami), Mura (neusklajenostjo) in Muri (preobremenjenostjo)? Čeprav so nazivi podobni, so Muda, Muri, Mura trije zelo različni, vendar enako pomembni dejavniki pri ohranjanju varnega in učinkovitega proizvodnega obrata. Razumemo jih lahko kot tri sovražnike učinkovitega delovnega mesta. MudaMuda lahko preprosto opredelimo kot potrate oz. kot

Near miss_skorajšnje nezgode v proizvodnji

KRITIČNI PROBLEMI V PODJETJU

KRITIČNI PROBLEMI V PODJETJU IN KAKO JIH PREHITETI!Herbert William Heinrich velja za enega pionirjev v industrijske varnosti. Bil je pomočnik načelnika oddelka za inženiring in inšpekcijski nadzor potniških zavarovanj. Leta 1931 je objavil svojo knjigo: Preprečevanje nesreč v industriji (Industrial Accident Prevention), v kateri je zapisal zanimivo ugotovitev, ki je

vloga fasilitatorja ang. facilitator

VLOGA FASILITATORJA (ang. FACILITATOR) V PODJETJU

VLOGA FASILITATORJA (ang. FACILITATOR) V PODJETJUVeliki ali majhni, bogati ali revni, črni, beli ali rumeni, vsi jih imamo. Probleme namreč!  Razlikujemo se le po tem, kako se z njimi soočamo in jih rešujemo. Še pred leti okoli tega ni bilo posebne znanosti, danes je uspešno obvladovanje problemov nuja in izrazita

ZABLUDE O METODI TPM

METODA TPM – POGOSTE ZMOTE V PRAKSI

Čeprav ima metoda TPM – Total Productive Maintenance, bogato zgodovino in je razširjena po vsem svetu, pogosto naletimo na napačno tolmačenje in pomanjkljivo izvedbo v praksi. V tem primeru uporabimo metodo TPM zgolj za operativne namene, vendar ne kot učinkovito orodje menedžmenta. Osnovni cilj metode TPM je obvladati vse ključne kazalnike uspešnosti (performance), ki so vezani na koriščenje proizvodnih sredstev. Zapisali smo nekaj najbolj pogostih zmot o metodi TPM, ki jih srečujemo v praksi.

Metoda 5S v teoriji in praksi

METODA 5S V TEORIJI IN PRAKSI

5S je kratica petih japonskih besed, ki se pričnejo na S (seiri – ločevati, seiton – urejati, seiso – čistiti, seiketsu – standardizirati, shitsuke – izvajati v praksi) in sestavljajo strukturirano metodo namenjeno stalnemu izboljševanju delovnega prostora. Viri navajajo, da je bila razvita na Japonskem v Toyoti, ravno z namenom razvijanja kulture zaposlenih, da se vzpostavi optimalno urejeno in čisto delovno okolje. Zanimivo je, da sedaj praktično ni podjetja, ki ne bi povzelo vsaj del te metodologije. Pri nas jo pogosto razumemo napačno in opredelimo kot sistem za urejanje in čiščenje, vendar pomeni mnogo več kot to.