OEE - OVERALL EQUIPMENT EFFECTIVENESS ALI SKUPNA UČINKOVITOST

OEE - OVERALL EQUIPMENT EFFECTIVENESS ALI SKUPNA UČINKOVITOST skupna ali splošna učinkovitost je eden ključnih kazalnikov uspešnosti (KPI), ki nam prikazuje, kako učinkovito se uporablja proizvodna oprema.

Skupna učinkovitost (OEE) je izračun, ki ga je v šestdesetih letih 20. stoletja oblikoval Seiichi Nakajima, da bi ocenil, kako učinkovito se izkorišča proizvodna oprema in dokazal učinke metode TPM – Total Productive Maintenance. Danes je OEE globalno sprejet standard za merjenje proizvodne produktivnosti. Idealen ali 100% OEE pomeni, da smo izdelovali le dobre izdelke, najhitreje kar je možno, brez časov zaustavitve.

OEE ali skupno učinkovitost izračunamo, če pomnožimo stopnjo razpoložljivosti (R), s stopnjo zmogljivosti (Z) in stopnjo kakovosti (K).

OEE = Razpoložljivost x Zmogljivost x Kakovost

Matrika s primerjavo, kaj je to storilnost in kaj učinkovitost

Matrika s primerjavo, kaj je to storilnost in kaj učinkovitost

Razpoložljivost

Stopnja razpoložljivosti (R) je merjenje koliko načrtovanega časa proizvodnje smo v resnici izkoristili. Izgube, ki vplivajo na razpoložljivost, so nenačrtovani časi zastojev, kot so: menjave, pomanjkanje osebja, pomanjkanje materialov, odpoved strojne opreme itd. Pri izračunu razpoložljivosti pogosto prihaja do napake v izračunu, ko se planirana zaustavitev (na primer menjava) izvaja v času planirane proizvodnje, vendar se ta čas ne upošteva kot izguba razpoložljivosti.

Zmogljivost

Stopnja zmogljivosti (Z), znana tudi kot izguba hitrosti, prikazuje izgube z nižjo stopnjo proizvodnje. Primeri, ki vplivajo na izgube zmogljivosti so: nepravilno nastavljena hitrost ali čas cikla, neusklajeni parametri časov stanj, nižja hitrost ali daljši čas cikla zaradi težav s kakovostjo in podobno.

Glede določitve optimalne zmogljivosti stroja obstaja več načinov, lahko je to nominalna vrednost, ki jo določi proizvajalec stroja, lahko je teoretično ali tehnološko najhitrejša hitrost, lahko je najkrajši dejansko dosežen čas cikla v proizvodnji … Stopnja zmogljivosti se poslabša s podaljšanim realnim časom cikla, kot tudi  s kratkimi, neizmerjenimi zastoji.

Kakovost

Stopnja kakovosti (K), prikazuje koliko proizvedenih enot, ki jih je mogoče prodati po polni ceni, smo izgubili. Izgube kakovosti lahko razdelimo v dve kategoriji: čisti odpadki, ki nimajo nobene vrednosti, in tisti, ki nimajo najvišje kakovosti, lahko pa se popravijo ali še vedno prodajajo po znižani ceni.

Razliko ali vrednost izgube med enotami, ki jih je mogoče prodati po polni ceni, in tistimi, ki se prodajo po znižani ceni, je potrebno oceniti.

Primerjava med učinkovitostjo in storilnostjo in tri glavna področja izgub

Primerjava med učinkovitostjo in storilnostjo in tri glavna področja izgub

Razlogi, zakaj je pomembno obvladovati OEE

  • Splošna učinkovitost opreme (OEE) je učinkovit kazalnik, ki nam razkriva, kako dobro se izkoriščajo naši stroji;
  • Merjenje OEE nam pomaga najti ozka grla v proizvodnji, kar vodi k boljši dobičkonosnosti in konkurenčnosti;
  • Merjenje OEE nam pomaga najti težavne stroje (stroje z največ izgubami) v proizvodnji, kar ravno tako vodi k boljši dobičkonosnosti in konkurenčnosti;
  • Z merjenjem OEE lahko uravnavamo cilje in merimo kako uspešni smo v izvedbi vsakodnevnih izboljšav, še zlasti metode TPM – Total Productive Maintenance.

 

OEE  lahko razdelimo na sedem glavnih izgub

Vrednost OEE pomeni, v kakšni meri se oprema izkorišča, vendar je za optimizacijo in odpravljanje izgub učinkovitosti, zelo pomembno, kako je razčlenjen, da se lahko pravilno osredotočimo in izberemo najbolj učinkovit pristop za reševanje. Na primer, pristop pri reševanju kroničnih (ponavljajočih) izgub je povsem drugačen, kot pri obvladovanju posamičnih večjih izgub itd.

Mnoga podjetja se zavedajo pomena obvladovanja OEE, toda pogosto so pri tem premalo strukturirana in neučinkovita. Težava je že  pri vizualizaciji in reševanju vidnih izgub, še bolj pri manj vidnih, kot so krajši ali mikro zastoji in izgube hitrosti – poslabšano delovanje. Izguba hitrosti pomeni, da naprava ne izdeluje izdelkov v času, v katerem bi lahko. Kratki zastoji lahko res trajajo le trenutek, toda, če so pogosti, ravno tako prinesejo pomembne izgube proizvodnega toka, zato jih ne gre zanemarjati.

Sedem velikih izgub

Sedem velikih izgub

IZGUBE RAZPOLOŽLJIVOSTI

  1. Odpovedi ali okvare (Equipment failure)

V tej kategoriji so zajeti vsi časi zastojev, ko se pojavi odpoved na stroju. Na primer zaustavitev zaradi električne ali mehanske okvare ...

  1. Nastavitve in prilagoditve (set up)

Nastavitve ali menjave in prilagoditve predstavljajo velik izziv še zlasti na opremi kjer se proizvajajo različni izdelki. Poleg izgubljenega časa za izvedbo nastavitev se pogosto pojavijo težave, vezane na kakovost izdelka. Čas nastavitve je potreben za pripravo opreme za prehod iz enega na drug izdelek, kar običajno zahteva nekaj prilagoditev. To nam pogosto povzroča, da presegamo standarde časa, ki naj bi jih dosegli z nastavitvami.

  1. Menjava rezil ali orodja (Cutting Blade Losses)

Čas menjav rezil ali orodij zajema izgube časov, ki so posledica zamenjave obrabljenih delov, ki so potrebni za obdelavo izdelka. Menjave rezil (orodij) izvajamo zaradi:

  • normalno obrabljenega rezilnega orodja, elektrod, menjave rafala (barve);
  • poškodovanih rezil, orodij ...

  1. Zagoni (Start up)

Zagoni obsegajo izgubljen čas zaradi vzpostavljanja pogojev nominalnega delovanja: segrevanje stroja, hidravličnega sistema, sodov s tesnilno maso, polnjenja in praznjenja linije … To je čas, ki ga uporabimo za  izvedbo vseh aktivnosti, ki so potrebne za zagotavljanje določenih parametrov za normalno proizvodnjo.

 

IZGUBE ZMOGLJIVOSTI

  1. Kratke zaustavitve in prosti tek (Minor Stoppage / Idling Losses)

Kratki zastoji se pojavijo na primer, ko se izdelek zatakne v liniji ali nekaj na kratko prepreči normalno delovanje. Raznovrstne težave, ki se preprosto in hitro rešijo, vendar lahko na koncu tudi veliko nanesejo, če se dogajajo pogosto.

Kratke zastoje je pogosto težko zaznati in analizirati, ker jih sistem ali človek ne beleži. Izgube prostega teka pomenijo, da stroj sicer deluje, vendar ne proizvaja izdelkov, na primer zaradi pomanjkanja materiala.

  1. Nezadostna hitrost (Speed losses)

Izguba hitrosti nastane, ko stroj deluje počasneje, kot je nominalna zmogljivost. Zmanjšano hitrost običajno s prostim očesom zelo težko ugotovimo, ker stroj dejansko proizvaja izdelke, vendar počasneje. To izgubo je še zlasti težko obvladovati, če stroj proizvaja več vrst izdelkov, ki imajo različne čase cikla.

 

IZGUBE KAKOVOSTI

  1. Izmet in popravila (Defects / rework)

Izmet in popravilo zajema izgube, kot so odpadki ali izmet in izdelki, ki jih je potrebno popravljati zaradi napak. Na primer zaradi nepravilne ali nepopolne obdelave. Poleg delov, ki jih je potrebo zavreči, ne izgubimo le surovine, temveč izgubljamo tudi čas proizvodnje.

Dele, ki jih je mogoče popraviti, je potrebno ravno tako obravnavati kot izgubo. Poleg dodatnega časa za popravilo, smo seveda izgubili čas, ko naj bi stroj ustvarjal dodano vrednost.