KAKO PREPREČITI NEZGODE PRI DELU?
KAKO PREPREČITI NEZGODE PRI DELU?
Varnost na delovnem mestu, je vedno na prvem mestu!
Čeprav se sliši, kot nekaj samoumevnega, moramo to informacijo nenehno poudarjati. Najpogosteje je to v obliki napisnih tabel, običajno na vidnih komunikacijskih mestih, kjer prikazujemo informacije o osebni varovalni opremi, predstavimo morebitne nezgode, ključne kazalnike uspešnosti, npr. koliko dni je minilo od zadnje poškodbe, kateri je bil najboljši doseženi rezultat ipd. Običajno pa to še vedno ni dovolj, da bi nezgode popolnoma preprečili.
V primerjavi s preteklimi leti, se danes večina ljudi na delovnem mestu počuti varno, čeprav še vedno obstaja veliko tveganj.
Statistično se situacija res izboljšuje iz leta v leto, vendar se še vedno dogaja na stotine nezgod in poškodb, na žalost tudi tistih z najhujšim izidom.
Po razpoložljivih virih inšpektorata republike Slovenije za delo, je bilo leta 2017 v Sloveniji 17 delovnih nesreč s smrtnim izidom, leta 2016 pa 15. Tega leta se je po podatkih delovne inšpekcije 9.289 delavcev poškodovalo do te mere, da so poškodbe zahtevale več kot 3 dni delovne odsotnosti, od tega je bilo težjih nezgod 446.
Število delovnih nezgod se torej povečuje, skupno jih je bilo leta 2017 nekaj čez 9.700.
Škoda zaradi delovnih nezgod ni samo neposredna, temveč ti dogodki nosijo širše posledice. "Poškodbe pri delu ter z delom povezane bolezni povzročijo posameznikom in njihovim družinam veliko trpljenja, spremenijo kvaliteto življenja, poleg tega pa predstavljajo veliko obremenitev gospodarstva in celotne družbe. Ocenjeni stroški zaradi slabih praks upravljanja varnosti in zdravja pri delu, so v povprečju okoli 4 odstotke BDP-ja," so zapisali.
ZAKAJ JE ŠE VEDNO TOLIKO NESREČ?
Navkljub najboljšim namenom, mnogi delodajalci še vedno nimajo učinkovite prakse in politike, da bi delavce zavarovali. Prepogosto varnostne strategije temeljijo na:
- odzivanju in izvajanju ukrepov, ko se nesreča že pripeti;
- vodenju varnosti skozi nadzore in reagiranje;
- pomanjkljivih ocenah varnostnih tveganj v objektih;
- drugih prednostnih nalogah (npr. tekoče delo, produktivnost) …
Največji problemi pritegnejo največ pozornosti, medtem ko mnoge potencialne nevarnosti, tudi za najhujše nesreče, preprosto spregledamo.
Zato je še toliko bolj pomembno, da sistematično zaznavamo in obravnavamo, ravno te, potencialne nevarnosti, ki jim rečemo skoraj dogodki (ang. Near Miss).
Skoraj dogodek je torej situacija ali dogodek, pri katerem bi se nezgoda ali poškodba skoraj zgodila, vendar se iz takšnih ali drugačnih razlogov ni.
Tukaj je nekaj primerov skoraj dogodkov, ki jih je potrebno resno obravnavati:
- Padajoči predmet - Na primer pri delu z materiali, skladiščenju predmetov na višini, lahko padajoči predmeti predstavljajo resno nevarnost.
- Zdrsi in padci - Gladke, mokre, mastne, prašne talne površine, nepazljiva hoja po stopnicah ali lestvah so pogost vir poškodb na delu. Skoraj dogodek je, če nekdo zdrsne na spolzkem območju, vendar ujame ravnotežje, ne da bi se poškodoval.
- Dogodki povezani z notranjim transportom - Vozila notranjega transporta, viličarji in ostala vozila, so lahko zelo nevarna. Reakcija ob spregledanem pešcu ali vozilu je skoraj dogodek, ravno tako uporaba telefona med vožnjo.
- Razlitje - To je lahko nevarno v vsaki situaciji, vendar so nekateri primeri hujši od ostalih. Na primer, če se prevrne sod z nevarno kemikalijo je to skoraj dogodek, če pride pri tem do razlitja, je to že
- Požar in elektrika - Požari in električne nesreče so lahko še posebej nevarne. Zaznavanje situacij, ki predstavljajo rizik za požar ali nezgodo z električno napetostjo, je še posebej pomembno, da pravočasno preprečimo težave.
ZAKAJ SO SKORAJ DOGODKI TAKO POMEMBNI?
Skoraj dogodki so pomembni zato, ker lahko še tako nedolžna situacija, postane zelo resna nezgoda.
Predstavljajte si dve situaciji, v obeh se zgodi padec težkega predmeta iz višine. V prvi človek odskoči in se ne zgodi nič, v drugi pa predmet pade na človeka in ga hudo poškoduje.
Kako bi reagirali?
V situaciji, ko bi predmet povzročil človeku resne poškodbe, bi takoj pregledali postopke skladiščenja, raziskali, kaj je šlo narobe in izvedli ukrepe, da bi preprečili ponovitev ali tragedijo.
V primeru, če ta ista paleta ne bi padla na človeka, pogosto ne bi storili ničesar, čeprav gre za iste okoliščine in vzroke, le z drugačnim izidom (nihče ni bil poškodovan ali se ni zgodilo najhujše).
Nezgode niso posledica naključij, da se znajde človek ob nepravem času na nepravem mestu, temveč glede tega velja neko statistično pravilo, ki ga je v svoji teoriji že leta 1931 opredelil Williama Heinrich, kar danes poimenujemo Heinrichova piramida ali trikotnik nezgod.
Heinrichova piramida ali trikotnik nezgod
To pravilo pravi, da se v večini primerov ne zgodi nič hujšega. Na določeno število skoraj dogodkov, pa vseeno pride do nezgod, tudi najhujših.
To pomeni, da ne smemo ignorirati še tako majhne potencialne nevarnosti ali skoraj dogodka, saj del teh, s časom lahko predstavlja resno nevarnost, če se jim pravočasno ne posvetimo dovolj resno in strokovno.
KAKO SPREMLJATI SKORAJ DOGODKE?
Skoraj dogodek, ki je povzročil nevarno ali nestabilno situacijo, je ravno tako pomemben, kot da bi prišlo do poškodbe ali celo smrtne žrtve. Torej je njihovo ignoriranje podobno, kot ignoriranje nesreče na delovnem mestu. Čeprav neposredne posledice morda niso tako resne, se v prihodnje zagotovo lahko pripeti nekaj bolj resnega.
Kljub temu, da vemo, kako pomembni so skoraj dogodki, jim je še vedno dokaj težko slediti, saj jih zaposleni običajno ne prijavijo.
Eden od prvih korakov, da zaposleni poročajo o skoraj dogodkih je, da jih o tem izobrazimo, in razložimo zakaj jih je pomembno evidentirati. Glavna stvar je, da morajo delavci razumeti, zakaj jih prosite, da naredijo nekaj novega. Spodbudite jih s slogani, kot je na primer: »Dosezimo nič nezgod pri delu, z rednim javljanjem skoraj dogodkov.« ali »Skoraj dogodek danes, je lahko resna nesreča jutri!«
Če to že počnete in imate še vedno težave pri spremljanju skoraj dogodkov, je vaš naslednji korak izvedba animacij in spodbud. Pohvalite osebe, ki poročajo o skoraj dogodkih in predvsem nikoli ne obsojajte ali iščite krivca med vpletenimi v te dogodke. Z ugotavljanjem osnovnega vzroka, npr. z analizo 5 x zakaj, poiščite osnovne vzroke, zakaj se je skoraj dogodek pripetil in iščite sistemske ukrepe. V situaciji, kjer je vzrok za skoraj dogodek neupoštevanje pravil vedenja, zaposlenega najprej opozorite in izobrazite. V primeru ponovitev, posezite z ostrejšimi ukrepi.
Poleg tega preverite proces poročanja oz. obravnavanja skoraj dogodka. Ne nagovarjajte zaposlenih, da naj poročajo o skoraj dogodkih, če nimate določenih postopkov, s kom naj se pogovorijo, kako naj jih evidentirajo itd. Ta postopek naj bo čimbolj preprost.
POSTOPEK OBRAVNAVANJA SKORAJ DOGODKOV
POSTOPEK OBRAVNAVANJA SKORAJ DOGODKA NAJ BO PREPROST!
K boljšemu poročanju o skoraj dogodkih prispeva tudi dober delovni odnos. V primeru slabe komunikacije in nezaupanja, je zelo težko pričakovati, da bodo zaposleni poročali o skoraj dogodkih.
Kaj storiti z evidentiranimi skoraj dogodki?
Tako, kot prosite svoje zaposlene, da resno poročajo o skoraj dogodkih, je potrebno resno obravnavanje skoraj dogodkov tudi iz vaše strani. Da pri zaposlenih ne boste izgubili zaupanja za poročanje o nevarnih dogodkih, nikoli ne iščite krivcev, temveč raziščite nevarne okoliščine in nevarna postopanja, ki so privedla do skoraj dogodka, nato poiščite temeljne vzroke - zakaj je prišlo do določenega pojava. Ukrepi naj bodo sistemski, ne osebni, razen v primeru namerne kršitve.
Iz statistike skoraj dogodkov, začnite iskati trende, kje se odkrije več skoraj dogodkov, katere napake se ponavljajo in določite prioritete, kje je potrebno bolj resno pristopiti z analizami in ukrepi.
Pristopite odgovorno in odpravite težave preden se pripeti nesreča, se pojavi škoda na opremi, izpade proizvodnja ali se znajdete na sodišču zaradi pravnih postopkov itd.
Iz vsakega skoraj dogodka se lahko nekaj naučimo, zato izkoristite vsa razpoložljiva komunikacijska orodja, da predstavite skoraj dogodek in na to vezene ukrepe, na primeren in predvsem jasen način, čim večjemu številu zaposlenih.