Small Activity Management

SKORAJŠNJE NEZGODE PRI DELU ali »NEAR MISS«

SKORAJŠNJE NEZGODE PRI DELU ali »NEAR MISS«

Varnost, zdravje, okolje

 

Kaj je to skoraj dogodek ali incident ali skoraj nesreča ali ang. »Near miss«?

 

Skoraj dogodek je nenamerni incident, ki bi lahko povzročil škodo, poškodbo ali celo smrt, vendar se na srečo ni zgodil. V okviru varnosti lahko skoraj dogodke pripišemo človeški napaki ali pa so posledica okvarjenih varnostnih sistemov ali procesov v organizaciji.

 

Škoda zaradi delovnih nezgod ni samo neposredna, temveč ti dogodki nosijo širše posledice. Poškodbe pri delu ter z delom povezane bolezni, povzročijo posameznikom in njihovim družinam veliko trpljenja, spremenijo kvaliteto življenja, poleg tega pa predstavljajo veliko obremenitev gospodarstva in celotne družbe.

ZAKAJ JE ŠE VEDNO TOLIKO NESREČ?

 

Navkljub najboljšim namenom, mnogi delodajalci še vedno nimajo učinkovite prakse in politike, da bi delavce zavarovali.

 

Prepogosto varnostne strategije temeljijo na:

  • odzivanju in izvajanju ukrepov, ko se nesreča že pripeti;
  • pomanjkljivemu vodenju varnosti skozi nadzore in reagiranje;
  • pomanjkljivih ocenah varnostnih tveganj;
  • drugih prednostnih nalogah (npr. tekoče delo, produktivnost) …

 

Največji problemi pritegnejo največ pozornosti, medtem ko mnoge potencialne nevarnosti, tudi za najhujše nesreče, preprosto spregledamo.

 

Sistematično vodenje skoraj dogodkov je nujno predvsem zato, ker pomemben delež, še tako nedolžnih situacij, postane zelo resna nezgoda.

 

Poleg nezgod pri delu je delavec po zakonu dolžan prijaviti delodajalcu tudi incidente oz. skoraj nezgode (pomanjkljivost, škodljivost, okvara ali drugi pojav), ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo zdravje in varnost ali zdravje in varnost drugih oseb.

 

Skoraj nezgode, so torej posledica odstopanja od delovnih navodil, praks, postopkov, zakonskih zahtev ter zahtev sistema vodenja varnosti in zdravja pri delu. Npr. v delovnih navodilih je zahteva po uporabi osebne varovalne opreme, v postopkih del je zahteva, da delavec ne sme segati z rokama v stroj, ko ta obratuje, itd.

 

Korektivni ukrep je ukrep za odpravo VZROKA ugotovljene neskladnosti/incidenta in ga delodajalec izvede, da bi preprečil ponovitev incidenta iz istega vzroka.

 

Preventivni ukrep pa delodajalec izvede, da bi preprečil PRVI POJAV incidenta.

 

KAKŠNA JE TOREJ NALOGA MENEDŽMENTA, DA ZMANJŠAMO MOŽNOST ZA PONOVITEV ALI NASTANEK PODOBNIH DOGODKOV?

1. Ko zaposleni poročajo, je naloga menedžmenta, da problem razišče in se ustrezno odzove. Takoj je potrebno odpraviti povezane nevarnosti, evidentirati vse podrobnosti dogodka in priložiti slike območja, kjer se je skoraj dogodek zgodil.

2. Nevarnosti je potrebno odpraviti takoj.

3. Ugotoviti je potrebno osnovni vzrok nastalega problema.

4. Vzrok odpravimo na ravni procesa, urejanja postopkov, posodobitve opreme ali z ustreznim usposabljanjem.

5. Poskrbimo za prenos najboljše prakse za ostale

 

ZAKAJ SO SKORAJ DOGODKI POMEMBNI?

 

Skoraj dogodki predstavljajo dragoceno priložnost za obvladovanje nevarnosti.

 

Vodilni v industriji gledajo na skoraj dogodke kot na priložnosti za učenje in izboljšanje. Poskušajo ugotoviti, kako bi nesreča lahko povzročila premoženjsko škodo ali poškodbe zaposlenih. Iz takih situacij se učijo in uvedejo postopek ustreznih izboljšav.

 

KORISTI ELEKTRONSKEGA UPRAVLJANJA SKORAJ DOGODKOV

 

Poročanje o skoraj dogodkih bi moral biti uveljavljen način za zmanjšanje tveganja v mnogih organizacijah.

 

Običajno se odzivamo predvsem na posledice npr. ko pride do reklamacije, izmeta, zastoja v proizvodnji, nezgode … Šele ob nastanku takega dogodka običajno izvedemo korektivne akcije, primer nastale napake objavimo ali se o njem pogovorimo. Iskanju osnovnih vzrokov in odkrivanju potencialnih nevarnosti pa se posvetimo zelo redko. Včasih tudi vodje za nastalo situacijo ali za porabljen čas za poročanje, neupravičeno krivijo podrejene. Zaposleni seveda ne bodo poročali če bodo zato imeli težave, kar pa za podjetje seveda ni v redu.

 

Varnost je glavna prioriteta, zato bi tej temi morali tej temi posvečati pozornost vsak dan. Dnevni sestanki so odlična priložnost, da poleg dnevne realizacije in kakovosti in ostalih ključnih kazalnikov uspešnosti obravnavamo tudi varnost. V tej točki obravnavamo morebiti nastalo nezgodo in tudi skoraj dogodek. Prepričamo se ali so bili vsi postopki v nastali situaciji korektno izvedeni in se prepričamo ali je v teku analiza osnovnega vzroka za dogodek, s katero ne želimo zgolj ugotavljati odgovornosti, temveč predvsem iščemo izboljšave, da se neljubi dogodke ne bi več pripetil.

 

Sistem obravnavanja nevarnih ali skorajšnjih dogodkov, si lahko sistematično organiziramo tudi s pomočjo digitalnega orodja SAM. Orodje je namenjeno preprečevanju napak in analizi osnovnega vzroka.

 

Z orodjem SAM (Small Activity Management) upravljamo različne pristope, ki temeljijo na postopku upravljanja enostavnih ali kompleksnih delovnih nalog oz. evidentiranja pomanjkljivosti, ki bi lahko pripeljale do neželenih napak ali dogodkov.

 

Uporabljamo ga lahko namesto klasičnih postopkov vodenja, kot so SCRUM, »tagging« oz. označevanje z listki, obvladovanje skoraj dogodkov (near miss) oz. skoraj nezgod, obvladovanje nepravilnosti, reševanje enostavnih problemov (problem solving) in analiza temeljnih vzrokov (root cause), Kaizen procesov ...

 

Prednost orodja SAM je, da je vodenje aktivnosti strukturirano in zelo vizualno. Poleg tega SAM omogoča izvajanje analize 5 x ZAKAJ, s katero lahko ugotovimo in odpravimo problem na izvoru. Tega postopanja je v praksi premalo, ravno zaradi nerodnega analiziranja in zapisovanja v papirni obliki, z obrazci, lepilnimi lističi itd.